Stranpoti vojakov in politike: Brat je (bil) lovec

Po dvajsetih letih in še nekaj več, zopet brskam po kotičkih spomina in se sam pri sebi zahahljam, ko se spomnim kakšne podrobnosti - eh, prej bedarije kot kakšne resne zadeve - iz leta 1991.

Kakšni zanesenjaki smo bili? Pozitivni avanturisti in na drugi strani šalabajzerji[1], ko smo se namenili narediti nekaj po svoje. Nekatere stvari, ki smo jih delali takrat, se nam sploh niso zdele sporne. Počutili smo se kot zmagovalci in zato tako - vsemogočni.

No, nekateri so bili že takrat bolj vsemogočni. Že takrat in so še danes!

Zgodba:

Ko je bilo konec junija 91. zavzeto skladišče v Borovnici smo iz njega najprej pobrali orožje JLA in ga – kolikor se je le dalo hitro – pošiljali po Sloveniji. Ko sem nekaj dni za tem hodil po nalogah in kolovratil po enotah, sem z veseljem 'pobiral' zadovoljstvo Teritorialcev. Kako ne, saj je bila vojna in vojak je v vojni odvisen od tistega kar drži v roki – od orožja.

V Borovnici je bil poleg podzemnih skladišč in dolgih hangarjev z orožjem in vojaško opremo, tudi objekt, v katerem je bilo shranjeno orožje TO. Zanj smo vedeli katerim enotam pripada, kakšnih kalibrov in kakovosti je, zato se ga na začetku sploh nismo dotikali, računajoč, da bodo prišli ponj 'lastniki.' In res so prišli, vendar so iz skladišča pobrali le avtomatsko orožje in nekaj drugih uporabnih zadev. Za njimi je ostal pravi masaker, kot tudi za drugimi, ki so po tem, ko so pobrali orožje, brskali še za koristnimi zadevami. Varnostni častniki smo kasneje seveda iskali tiste, ki so odnesli iz skladišč kar ni bilo namenjeno njim. Razen, če nismo kaj »izvzeli[2]« kar sami.

Tam so ostali v glavnem prevrnjeni zaboji in v njih Mauserke, puške M 48, sicer nove in nerabljene, vendar model iz leta 1924, ki jih je tovarna iz Kraguljevca izdelovala vse do 1965. Z njimi so bile oborožene v glavnem samo še enote TO. Puške so na splošno slovele po svoji natančnosti in kakovostni izdelavi, vendar so postale za sodobno vojskovanje 'prepočasne'. S Kalašnikovim s pritiskom na petelina frrrk izstreliš 30 nabojev, medtem, ko z M 48 30 nabojev streljaš vse »dopoldne.« Za nepoznavalca naj zapišem, da je bilo treba v tej puški z zaklepom vsak naboj posamično vložiti v cev, šele nato je bilo mogoče ustreliti. Tovarna Crvena zastava, ki je izdelovala najrazličnejše orožje, je po enakem modelu kot je bila Mauserka, izdelovala tudi lovsko orožje. Tudi to je slovelo po vsestranski kakovosti. Vsaj za slovenske puškarske mojstre pa lahko trdim, da so znali M 48 (Mauserko) predelati v lovsko puško tako, da je bila to potem vrhunska jagerska puška, ki so jo zavidali tudi Nemci. Lovci, ki imajo puške te vrste, jih bodo lahko vsi po vrsti pustili že za tri generacije zanamcev.

Poročnik Rajko se je takrat že navdušeno spogledoval z jagri. Med ljubljanskimi varnostniki smo bili vsaj trije, v pokrajinskem štabu pa jih je bilo še nekaj. Bojči, kakor smo ga klicali, je bil v okolici Grosuplja celo starešina v eni izmed tamkajšnjih lovskih družin. Bil je tudi eden izmed redkih, ki so imeli kakšen tečaj za varnostnike pred agresijo. On je Rajka pravzaprav zvabil v zeleno bratovščino, saj sta se poznala že od prej. Nekje sem že zapisal, da sem bil med redkimi, ki smo bili v VOMO ponovno vključeni, brez posebnih poprejšnjih znanstev ali kakšnih »hudih« zvez, ampak samo zato, ker sem bil že v Jugi izšolan na tem področju. Za ta posel je bilo takrat pomembneje (kot da je danes drugače), da »si naš«, kot da si kaj znal in vedel.

V glavnem, Rajko se je dal »zastrupiti« z lovstvom in je zato paralelno (ob vojskovanju in biznisiranju) začel skrbeti še za to, da bi se čim prej vključil v lovsko bratovščino. Pot za včlanitev mu je strasiral Bojan. Rajko je poskrbel samo za »mazanje,« kar njemu takrat niti ni bilo težko. Halo, ministrov brat!

Kot rečeno, ko je bilo skladišče izpraznjeno in je bila v njem samo še nerabna intendantska oprema, na gore tankovskega streliva, nekaj pokvarjenih vozil, in v teritorialskem skladišču gora zabojev z Mausericami, smo začeli varnostniki iskati denimo kdo je odpeljal traktor, zakaj so ostale namerilne naprave za minomete 120 mm itd. In porkaduš glej, zmanjkalo je tudi nekaj Mauseric!

Kdo je najprej izpljunil, da so jih verjetno vzeli Teritorialci - lovci, se ne spomnim. Najbrž pa je prišel na dan z besedo prav Bojan, ko nam je vrinil misel, da so jih vzeli kakšni »naši« lovci, ker jih bodo verjetno predelali v lovske karabinke[3]. Vem pa, da sem naše ogledovanje Mauseric in prevračanje zabojev posnel celo z videokamero. Rajko je seveda idejo o predelavi pušk nato »razvil« do potankosti in bodoče lovske karabinke so postale izjemno dobro mazilo za včlanitev v lovsko družino. Koliko jih je kdo odnesel (in kolikokrat jih je potem še kdo prišel iskat), ne vem. Jaz je nisem potreboval, saj sem imel doma lastno, podmazati pa mi tudi ni bilo treba. Rajko je pač moral »mazati« že na štartu, da je vse ostalo steklo hitreje.
Preiskavo, preiskovancev so preiskovalci seveda zaključili hitro!

Spomnim pa se kako so teritorialske M 48, prej kot čez eno leto, Abdičevci z veseljem prijemali v roke in jih obešali na rame, ko smo jih usposabljali v Svetlem potoku. Tudi to vem, da so jih Bosanci Janši plačali kot bi bile zlate!

Na ravnici, na vrhu Borovca, v senci mogočnih dreves, se bohoti nekdanje počitniško bivališče brata Rajka.

Rajko je hitro postal lovec še v tistem letu, velelovec pa že v naslednjem. Kako, in če mu je bilo sploh treba delati lovsko pripravništvo, ne vem. Morda je tudi za to uporabil mazilo? Ko so me leta 1994 poslali v Kočevsko Reko, sem ugotovil, da je imel tam, na Borovcu, že dve leti v najemu lovsko kočo. Menda je bil – tako so vedeli povedati nekdanji poklicni lovci na tem območju – tudi »najemnik« lovišča.

»Najemnik?«

Dobesedno v narekovaju, saj je območje opredeljeno kot lovišče posebnega pomena. Ampak, če imaš brata ministra?

Rajko je kočo seveda vzel v najem, ko se je že vedelo, da bo šel Snežnik cugrunt in ko je Janez v Demosu že naredil načrt lastninjenja, postavljanje »naših« na prava mesta itd. Ne vem komu bi sicer uspel dolgoročni najem brunaric na Borovcu s prednostno pravico odkupa. No, nad tem je bdel Tone, nekdanji operativec v 30. Razvojni skupini TO, kasnejši velemojster za ploščice…

Koči, ki so ju nekoč uporabljali gozdarji, ki so izpod Krokarja z bosanskimi konjički spravljali po cele tedne les iz gozdov, sta bili brez elektrike in tekoče vode. Vodo so lovili v vodnjake s strehe.
Toda pred leti se je Rajku zgodil še en čudež. Od Borovca, pa vse čez tisto kamnito gozdno jebo, kilometre in kilometre daleč, so skopali kanal in potegnili na vrh Borovca elektriko. Potem je obe brunarici, ki jih je prelevil v vile z vso komoditeto (klima, voda, satelitska…), prodal grosupeljskemu odvetniku.
Za »oreng gnar«.

Dediščina, zemljišče v Trenti ali v Grosupljem ipd… je v tej družini pi… dim.

[1] Šalabajzer po nekaterih razlagah pomeni kot bob ob steno.

[2] Priljubljen izraz v rabi v vojaškem poslu. Izvzeli smo sto kosov…

[3] Karabinka je oznaka za puško s krajšo cevjo. Uporablja se izraz Lovska karabinka.