IZJAVA TEDNA - MLADINA:
»Ne sklepajmo prehitro na škodoželjnost in na zlobo, kadar je verjetnejša možnost nesposobnost. In Aleša Hojsa nikoli ni nihče obtožil, da ima manko nesposobnosti.«Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič v podkastu s Suzano Lovec na N1 o domnevnem sodelovanju Aleša Hojsa s Kavaškim klanom
___________________
Internetna revolucija je preoblikovala tudi delo mednarodnih kriminalnih mrež. Te so se digitalizirale in v posle vpeljale najnaprednejše tehnologije. Okoli leta 2020 so se med največjimi združbami razširili posebni, na androidu temelječi telefoni, prilagojeni za prikrito, šifrirano komunikacijo, ki naj bi bili povsem varni pred policijo. Najbolj znana med kriminalci sta bila sistema EncroChat in Sky ECC. Ne gre le za aplikaciji, temveč za celoten ekosistem naprav: številni telefoni so imeli dvojni način delovanja – kot običajen telefon ali kot zaklenjena šifrirana naprava –, uporabnik pa je ob zagonu izbral režim. Opremljeni so bili tudi z gumbom, ki je v izrednih razmerah sprožil hipen izbris podatkov, najstrožje utrjene različice pa so imele fizično onemogočene kamere, mikrofone in GPS-sprejemnike.
Zato so konec prejšnjega desetletja francoski, belgijski in nizozemski organi pregona oblikovali skupne preiskovalne ekipe, ki so poskušale vdreti v te sisteme – kar jim je tudi uspelo. Najprej so leta 2020 razbili EncroChat, v začetku leta 2021 pa pridobili dostop do toka komunikacij omrežja Sky ECC. Sredi februarja tega leta so »v živo« spremljali pogovore okoli 70 tisoč uporabnikov, ki so bili prepričani, da jim nihče ne prisluškuje, in v naslednjih treh tednih vsak dan zajeli približno tri milijone sporočil. Devetega marca 2021 je sledila usklajena akcija: v Belgiji so kriminalisti izvedli približno 200 hišnih preiskav in aretacij, na Nizozemskem so jih opravili na 75 lokacijah in aretirali 30 osumljencev. Naslednje jutro, 10. marca, je Europol uradno sporočil, da je kriminalistom uspelo »odkleniti« Sky ECC; platforma je nato prenehala delovati oziroma so jo kriminalne mreže množično opustile. A racije v Belgiji in na Nizozemskem so bile šele začetek. Nekaj sto milijonov prestreženih sporočil so nato prej omenjene države začele deliti z drugimi policijami v Evropi.
Razbitje omrežja Sky ECC je postalo tudi podlaga za aretacije številnih pripadnikov organiziranega kriminala v Sloveniji in širše po Balkanu. Prva na vrsti je bila združba, ki jo pri nas poznamo kot Kavaški klan. Ta je ena osrednjih balkanskih kriminalnih organizacij. Nastala je v okolici Kotorja (naselje Kavač) pred približno desetimi leti. Jedro naj bi vodila Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, preiskave pa klanu pripisujejo obsežno trgovino s kokainom iz Latinske Amerike prek evropskih pristanišč, trgovino z orožjem, izsiljevanje in naročene umore. Operativno so številne akcije po svetu koordinirali prav na Sky ECC. Po razbitju te komunikacijske platforme je francoska policija prestrežene pogovore posredovala Sloveniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Hrvaški in Albaniji. Na tej podlagi je tudi slovenska policija že marca leta 2021 začela načrtovati hišne preiskave, usmerjene proti Kavaškemu klanu, usklajene s hrvaškimi, srbskimi in španskimi varnostnimi organi.
Ko je bil leta 2021 pri Hojsu nastanjen velepreprodajalec drog, med ministrom za notranje zadeve in NPU ni bilo varnostnega zidu – prej informacijska avtocesta.
V Sloveniji so kriminalisti sredi maja 2021 izvedli 23 hišnih preiskav, a so pri tem ugotovili, da so ključni člani združbe že pred tem zapustili državo – med njimi tudi domnevna vodja slovenskega dela mreže, Luka Akrapovič in Blaž Kadivec. Kadivca je leto pozneje prijela španska policija, Akrapovič pa je še vedno na begu. Preiskovalci so hitro ocenili, da so bili osumljenci o akciji vnaprej obveščeni. Ko so se nato poglobili v zasežena sporočila na Sky ECC, pa so hitro tudi odkrili domači vir uhajanja informacij. Po ugotovitvah preiskave naj bi sodna vpisničarka, zaposlena v vložišču specializiranega državnega tožilstva, fotografirala sodne dokumente in jih pošiljala vodstvu Kavaškega klana v Sloveniji. V sodnih spisih lahko preberemo, da je bil »načrt izvedbe zaključne akcije verificiran 10. 5. 2021 in zatem posredovan sodelujočim službam; vsi vodilni člani združbe so pred izvedbo pobegnili v tujino, saj so bili tudi s strani uslužbenke SDT RS Tanje Tolimir obveščeni o poteku preiskave in zaključni akciji; to je bilo ugotovljeno naknadno po analizi SKY ECC komunikacije«. Tanjo Tolimir so aretirali novembra 2021.
V Sloveniji je že stekel glavni postopek zoper člane Kavaškega klana, kriminalisti pa so še naprej prebirali in analizirali prestrežena sporočila na Sky ECC, ki so jih dobili iz Francije. In leta 2024 so naleteli na še en mogoč vir uhajanja informacij o načrtovanih hišnih preiskavah: v pogovoru dveh kriminalcev iz marca 2021 je prvi drugega opozarjal, da policija pripravlja hišne preiskave zaradi trgovine z mamili, pri čemer se je skliceval na takratnega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki naj bi ga dobro poznal, saj »ima od njega nekaj v najemu«. Za podkrepitev je priložil posnetek zaslona svojega imenika s Hojsovo mobilno številko in zapisom »Aleš Hojs«. Sogovornik je nato odgovoril »Hojs minister«, kar je prvi kriminalec vnovič potrdil.
Informacijo o tem so iz Nacionalnega preiskovalnega urada 7. novembra lani poslali na posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva, kjer so pristojni za pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. In to je tudi oddelek, katerega pooblaščenci so prejšnji teden opravili hišno preiskavo v Hojsovi hiši v Ljubljani, na Jamnikarjevi ulici, kjer so iskali predvsem njegove mobilne telefone. Preiskovalci želijo med drugim ugotoviti, ali in od koga znotraj Nacionalnega preiskovalnega urada naj bi Hojs prejel informacijo o načrtovanih preiskavah. Notranji minister namreč do takšnih podrobnosti o delu policijskih uslužbencev ministrstva ni upravičen.
Hojs je po hišni preiskavi skupaj z odvetnikom Francijem Matozom poskušal očitke kar se da omiliti. Na novinarski konferenci je poudaril, da ni kriv in da načrtovanih hišnih preiskav pri članih Kavaškega klana ni mogel izdati, ker zanje sploh ni vedel. Dejal je, da ga je hišna preiskava »izjemno presenetila«, saj naj bi bil dokaz, zaradi katerega so jo odredili, od njega zelo oddaljen — obremenjujoča naj bi bila zgolj »korespondenca med nekim dilerjem in gospodom, ki je bil sorodnik mojega najemnika … O nobenih datumih nisem bil obveščen, nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila,« je dejal. Po njegovem gre za politično motiviran postopek, kar naj bi potrjeval tudi časovni razmik – pet let po domnevnem dogodku in pol leta pred volitvami. Odvetnik Matoz pa je izpodbijal še formalni vidik: posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva naj ne bi imel pristojnosti za pregon civilnih oseb oziroma »navadnih državljanov«, kakršen je danes Hojs.
Hojs naj ne bi vedel, da pri njem biva velepreprodajalec, je pa vseeno z njim prekinil najemno pogodbo in si zamenjal telefonsko številko, prek katere je z njim komuniciral.
Odredba za hišno preiskavo pa razkriva malce drugačno zgodbo. Ko je Aleš Hojs leta 2020 postal notranji minister, je 15. junija 2020 svojo hišo v Medvodah oddal Binetu Jovanoviću. Kdo je dejansko živel pri njem, še ni povsem jasno, saj pravega imena ni v evidencah, morda tudi zato, ker je Jovanović prikrival svojo identiteto. Zato Hojs trdi, da je dejansko hišo oddal njegovemu sorodniku. A po ugotovitvah policije naj bi bil prav Jovanović tisti, ki je plačeval najemnino in s Hojsom komuniciral glede najema. Kdo je Bine Jovanović? Slovenskim kriminalistom je dobro znan. Februarja 2012 so ga italijanski organi pri Brescii prijeli z več kot štirimi kilogrami kokaina; po navedbah medijev naj bi skupaj z bratom in dvema kurirjema drogo prevažal iz Nizozemske v Italijo. Kazen zaradi prekupčevanja z mamili je prestajal v zaporu na Dobu. Od tam so ga leta 2015 pripeljali na sodišče kot pričo v zadevi umora 27-letnega Mustafe Rastoderja, varnostnika iz BTC v Ljubljani, ki je bil leta 2009 v stanovanju v Šiški ubit z osmimi streli. Novinarji, ki so spremljali postopek, so tedaj pričakovali, da bi se v vlogi obtoženega utegnil znajti prav Jovanović.
Jovanović, ki je kasneje v Sloveniji svoje ime spremenil, njegovo novo ime je postalo Benjamin Petek, uporabljal pa je tudi ponarejeno hrvaško osebno izkaznico, je na sodiščih ves čas zatrjeval, da se s preprodajo drog ne ukvarja. Kljub temu je tudi sam uporabljal šifrirani komunikacijski sistem Sky ECC. Sodeč po pogovorih, ki jih je leta 2021 vodil z drugimi uporabniki, pa ga kriminalisti danes sumijo več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Po ugotovitvah kriminalistov je bil prav Jovanović tisti, ki je 1. marca 2021 enemu od danes že obtoženih prekupčevalcev z mamili sporočil, da bodo kmalu izvedene hišne preiskave, pri čemer se je skliceval na Aleša Hojsa, s katerim naj bi bil osebno v stikih in imel z njim sklenjeno najemno razmerje.
Hiša v Medvodah, ki jo je leta 2021 tedanji notranji minister Aleš Hojs, sicer tudi podpredsednik SDS, oddajal velepreprodajalcu drog, predvsem kokaina.
Iz komunikacije prek sistema Sky ECC izhaja, da je Jovanović informacijo o načrtovanih hišnih preiskavah prejel v nedeljo, 28. februarja 2021, v večernih urah, in sicer od ministra Aleša Hojsa. Po navedbah kriminalistov je »po prejeti informaciji s strani ministra Aleša Hojsa o izvedbi hišnih preiskav prepovedano drogo, ki jo je imel takrat v hrambi, skril – tako, da jo je zakopal«. Pred tem je fotografije prepovedane droge tudi pošiljal svojim sodelavcem – lahko da so bile slikane celo v Hojsovi hiši. Šele nato je Jovanović informacijo o načrtovanih hišnih preiskavah posredoval naprej.
Komu? Jovanović je informacijo posredoval Zemirju Mesiću, ki je prav tako dobro znan slovenskim kriminalistom. Mesić je danes med obtoženimi v obsežni zadevi, ki več kot 50 članov kriminalne združbe, pod vodstvom bratov Daliborja in Veliborja Lipovca, bremeni preprodaje večjih količin drog. Kriminalisti so mrežo razbili februarja 2022, postopek pa je znan tudi po izjemno obsežni, kar 636 strani dolgi obtožnici. Brata Lipovac sta se sicer že pred tem večkrat znašla pred sodišči – med drugim zaradi nasilništva, izsiljevanja, vlomov in celo umorov. Sojenje tej združbi poteka vzporedno s procesom proti Kavaškemu klanu.
Aleš Hojs danes trdi, da o načrtovanih hišnih preiskavah pri pripadnikih kriminalne združbe ni vedel ničesar in da zato tudi ni mogel ničesar posredovati naprej. A glede na zbrane dokaze se takšna razlaga zdi malo verjetna. Februarja 2021 so bili člani združbe namreč prepričani, da je njihova komunikacija prek sistema Sky popolnoma varna, zato je težko verjeti, da bi si Jovanović informacijo o prihajajočih preiskavah preprosto izmislil. Tudi njegovo dejanje – ko je drogo takoj po prejeti informaciji skril in zakopal – kaže, da je bil prepričan o resničnosti podatka, ki ga je nato posredoval svojemu sodelavcu. Prav tako ni razumnega razloga, zakaj bi v pogovorih omenjal notranjega ministra, če za to ne bi obstajala podlaga. Dodatne okoliščine pa kažejo, da je Jovanović dejansko komuniciral z Alešem Hojsom: kot preprodajalec drog na debelo je imel namreč v svojem telefonu shranjeno Hojsovo službeno številko, ki je pripadala ministrstvu za notranje zadeve in nikoli ni bila javno objavljena.
Hojsovega najemnika, ki naj bi ga minister, kot sledi iz uredbe za hišno preiskavo, informiral, so februarja 2012 italijanski organi pri Brescii prijeli z več kot štirimi kilogrami kokaina.
In še več: pomenljivo je, da je Hojs mobilno številko, prek katere je komuniciral tudi s pripadniki kriminalnega podzemlja, prenehal uporabljati le nekaj mesecev kasneje – septembra 2021. Po podatkih finančne uprave je najemno razmerje z Jovanovićem prekinil še prej, maja 2021, torej približno dva meseca po tem, ko je očitno izvedel za načrtovane policijske akcije. Skratka: Hojs naj ne bi vedel, da pri njem biva velepreprodajalec, je pa vseeno z njim prekinil najemno pogodbo in tudi zamenjal telefonsko številko, prek katere je z njim komuniciral. Pol leta zatem, februarja 2022, je Nacionalni preiskovalni urad že izvedel eno največjih hišnih preiskav pri nas, znano kot primer »Mafija«, med obtoženimi v tem postopku pa je tudi Jovanovićev prijatelj Zemir Mesić. Povsem razumljivo je, da bi bilo za Hojsa izjemno neprijetno, če bi preiskavo tedaj opravili v njegovi hiši. A sosledje teh dogodkov bolj ko ne nakazuje, da je Hojs verjetno vedel, s kom ima opravka.
Prav tako je težko verjeti Hojsovim trditvam, da je za načrtovane hišne preiskave v tistem času vedela le peščica ljudi – po njegovih besedah morda zgolj pet oseb v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) – in da zato informacija do njega ne bi mogla priti. Kot minister za notranje zadeve v tretji Janševi vladi se je Hojs namreč zelo hitro osredotočil prav na razgradnjo NPU, potem ko je ta poleti 2020 začel preiskovati sporne nakupe medicinske opreme. Ko je NPU junija 2020 opravil hišne preiskave pri tedanjem gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, je Hojs »nepreklicno« odstopil s funkcije notranjega ministra, ker na preiskave ni mogel vplivati. V naslednjih mesecih je Janševa vlada NPU sistematično oslabila – najprej kadrovsko, z razporejanjem ključnih preiskovalcev v policijsko akademijo v Tacnu, nato pa še zakonsko, z zmanjšanjem njegovih pristojnosti.
A to še ni vse. Že ob oblikovanju tretje Janševe vlade, februarja 2020, sta poslanca SDS Zvonko Černač in Žan Mahnič kot člana parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb obiskala policijo in zahtevala vpogled v dokumente o preiskavi financiranja stranke SDS. Tedanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar jima je vpogled zavrnila.
Izsek iz odredbe o hišni preiskavi zoper osumljenega izdaje tajnih podatkov, Aleša Hojsa. Nekatere dele sicer internega akta je bolj površno počrnil Franci Matoz.
Nekaj mesecev pozneje, aprila 2020, je policija na ljubljanski obvoznici zaustavila državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Breznika, ker je vozil prehitro in pod vplivom alkohola. Izkazalo se je, da je bil tik pred tem na sestanku s predstavniki podjetja Derby, največjega regionalnega uvoznika banan, v lasti Izeta Rastoderja. To je bilo ravno v času, ko so makedonski policisti v eni izmed pošiljk banan iz Južne Amerike, namenjenih Rastoderjevemu podjetju, odkrili kokain. Rastoder je bil hkrati tedaj tudi eden največjih finančnih donatorjev medija SDS Nova24TV.
Po oktobru 2020, ko je vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada prevzela Petra Grah Lazar, znanka glavnega davčnega svetovalca SDS in Janševega sostanovalca iz zapora na Dobu, Roka Snežiča, je NPU postopoma postal dejanski politični podaljšek stranke SDS. Da so Petro Grah Lazar, ki tako rekoč ni imela policijskih izkušenj in ni izpolnjevala pogojev za vodenje urada, lahko postavili na čelo nekoč ugledne institucije, je bilo treba celo spremeniti zakonodajo – direktorja NPU po novem niso več izbirali na javnem razpisu, temveč so ga imenovali neposredno. Kakšne so bile razmere v uradu v tistem času, pričajo tudi medijska poročila. Ko so marca 2021 preiskovalci NPU opravljali hišne preiskave, med drugim tudi pri Roku Snežiču, pri njem niso našli skoraj ničesar. Kot je za TV Slovenija tedaj poročal novinar Rok Šuligoj, naj bi bil Snežič o preiskavi vnaprej obveščen, kar je kazalo na uhajanje informacij iz policije. Po njegovih besedah mu je prav ta predhodna informacija omogočila, da se je na hišno preiskavo pravočasno pripravil. Kasneje se je izkazalo, da je vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto na NPU po imenovanju Petre Grah Lazar odstopil, ker se ni strinjal z načinom, kako je bilo izvedeno varnostno preverjanje nove direktorice. Tesno prepletanje med SDS in NPU pa so pokazali tudi dogodki po padcu Janševe vlade. Po parlamentarnih volitvah je namreč Petra Grah Lazar dobila službo na Slovenskih železnicah, po naših informacijah pa je pri zaposlitvi pomembno vlogo odigral Franci Matoz, tedanji namestnik predsednika nadzornega sveta SŽ.
Ko je bil leta 2021 pri Hojsu nastanjen velepreprodajalec drog, med ministrom za notranje zadeve in Nacionalnim preiskovalnim uradom ni bilo varnostnega zidu – prej informacijska avtocesta. Ni dvoma, da je Hojs v tistem času zlahka dostopal do občutljivih operativnih podatkov policije. Hojs je danes osumljen, da je kot uradna oseba v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov te sporočil nepooblaščeni osebi, za kar je v kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen do treh let. Ni dvoma, da je z občutljivimi informacijami razpolagal. Ostaja zgolj vprašanje, ali je vedel, komu jih deli. In vsa navedena dejstva kažejo na to, da sta možnosti zgolj dve: notranji minister Hojs je bil sodelavec kriminalnega podzemlja ali pa je strašansko naiven politik.
