Iz Mladine:

Vedeževalka Baba Vanga je Generala Glanzkopfa povabila, naj postane njen namestnik. (še njo je presenetil z napovedjo, da bo samostojna in neodvisna nsi dobila novega vodjo press)

VOJNA V UKRAJINI (iz tujih virov)

 Medtem ko svet spremlja diplomatske igre in izjave voditeljev, se na bojišču dogaja nekaj veliko bolj resnega – obramba Pokrovska je na robu zloma.

Mesto, ki je pred vojno imelo okoli 60.000 prebivalcev, je postalo pomembno logistično središče, zdaj pa se vse glasneje govori, da bi lahko padlo. Analitiki pravijo, da Moskva Pokrovsk vidi kot »vrata Donecka«, zato bi izguba pomenila velik udarec za ukrajinske oskrbovalne poti in odprla pot proti Kramatorsku in Slovjansku.

Po poročanju Sky News ruske sile skoraj popolnoma nadzorujejo poti do mesta, z droni pa so ustvarile tako imenovano »cono smrti«. To pomeni, da je dostava orožja in pomoči branilcem skoraj nemogoča.

»Rusi ne napadajo neposredno, ampak poskušajo izčrpati branilce,« pojasnjuje dr. Marina Miron s King’s Collegea v Londonu. Dodaja, da se taktika razlikuje od Bahmuta – namesto silovitih napadov je zdaj poudarek na počasnem obkoljevanju in stalnem pritisku.

Medtem ko se Pokrovsk duši pod obleganjem, se nova drama odvija severovzhodno, pri Kupjansku. To je strateško mesto blizu Harkova, kjer ruske sile napredujejo.

Po navedbah Inštituta za preučevanje vojne (ISW) se približujejo mestu, ki ga je Ukrajina ponovno zavzela v protiofenzivi leta 2022. Kupjansk je že skoraj uničen, a še vedno pod napadi.

Ukrajinski generalštab je sporočil nenavaden primer – ruski vojaki so poskušali uporabiti cevovod, da bi se neopazno približali. »Izhod iz cevi je pod našim nadzorom, poteka akcija proti sabotažam,« so sporočili iz Kijeva.

Zakaj je Kupjansk tako pomemben? Tam se križajo glavne železniške proge, zato je ključno transportno vozlišče. Če bi ga Rusija znova zavzela, bi pridobila ozemeljsko prednost in tudi močan adut pri morebitnih mirovnih pogajanjih.

Politični pritisk se povečuje hkrati z razmerami na fronti. V intervjuju za Sky News je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se jasno opredeli glede sankcij proti Rusiji in varnostnih jamstev za Ukrajino. »Časa je vse manj, vsak dan brez odločitev pomeni nova uničenja,« je opozoril Zelenski.

Slika je torej temna: Pokrovsk na robu padca, Kupjansk pod stalnimi napadi, politika pa še vedno brez jasnih odgovorov.

Najbolj ključno vprašanje pa ostaja neizrečeno: ali sta ti mesti uvod v novo fazo vojne ali zgolj vmesna postanka v dolgem in izčrpavajočem spopadu, ki še dolgo ne bo končan.

Trump postaja diktator kot ga Amerika še ni imela!

 (Iz tujih medijev)

Trump se je ostro odzval na novinarjevo vprašanje, ali se ukvarja s poslovanjem. 

 Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na vprašanje avstralskega novinarja o njegovem poslovanju.
Vodja Bele hiše je medijskemu uslužbencu obljubil, da se bo nad njim pritožil avstralskemu predsedniku. Trump je pojasnil, da posel vodijo njegovi otroci, ne on osebno. Po tem je ameriški voditelj vprašal, iz katere države je novinar, in dejal, da dopisnik s svojimi vprašanji "škoduje Avstraliji".
 "Škodiš Avstraliji. Zelo hudo ji škoduješ. In Avstralija se želi razumeti z mano. Veste, vaš voditelj me bo kmalu prišel obiskat – povedal mu bom o vas. Nastavili ste zelo slab ton,"
je dejal Trump.
 Novinar se je poskušal opravičiti ameriškemu voditelju, a ga je ta prekinil s stavkom "Tiho" in naredil ustrezno gesto.
16. septembra je postalo znano, da je Trump vložil tožbo proti velikemu časopisu The New York Times za 15 milijard dolarjev, v kateri je objavo obtožil obrekovanja in žalitev. Poleti letos je ameriški predsednik vložil tožbo proti časopisu The Wall Street Journal.

Če k temu prištejemo še njegove tožbe medijev ali uporabo in napotitev nacionalne garde še v večja mesta, je kopija srbskega politika (ali obratno)

»Dokler bo tako, bo na koncu vedno zmagal fašizem

 

Uredništvo Mladina

IZJAVA DNEVA

"Dokler bo nasprotovanje fašizmu segalo samo do prizadevanj za povrnitev prejšnje normalnosti, 'normalnosti' neoliberalizma, bo zmagoval fašizem. Dokler bodo visokoproduktivne in neizmerno bogate države razvitega Zahoda ponujale svojim ljudstvom samo siromašenje, socialni razkroj in kaos, bo na koncu vedno zmagal fašizem. Resnične alternative so lahko v današnjem času samo radikalne, če ne kar ekstremne. Skrajno radikalna in ekstremistična je že sedanja, tudi nefašistična 'normalnost'. Prebijanje iz takšne normalnosti ne more biti drugačno."

(Ekonomist Franček Drenovec o tem, da neoliberalizem vodi Zahod v kaos; via Delova Sobotna priloga)

Kaj je družina za desnico in kaj za levico

 

Uredništvo Mladine

O novejših tipih družin, ki odstopajo od domnevno "tradicionalne"

V prispevku z naslovom Sodobna družina, ki je objavljen v novi posebni izdaji Mladine DRUŽINA, se je novinar Luka Volk s sociologinjo dr. Alenko Švab pogovarjal o tem, da je družina pogosto predmet ideoloških bojev, najpogosteje med konservativnim in liberalnim razumevanjem družine.

"Družina namreč ni le zasebna stvar – je temelj reprodukcije družbenega reda. Na tem polju se prepletajo verske, politične in kulturne ideologije. Za desnico je družina simbol moralnega reda, za levico pa pogosto polje boja za enakost in pravice. Družina kot ideološki in stereotipni konstrukt deluje kot orodje družbenega nadzora prek institucij, zakonodaje in drugih mehanizmov, pri čemer podpira določene politične interese. Zato je pomembno, kdo in kako jo definira, saj s tem ustvarja družbeno realnost. Družino lahko namreč pojmujemo zelo ozko – v točno določeni obliki, ki jo razumemo kot edino legitimno in moralno sprejemljivo – ali pa široko, kot raznovrstno skupnost družinskih oblik. Prva pot vodi k izključujoči, druga pa k bolj vključujoči definiciji," je dejala Alenka Švab.

"Tradicionalna družina ne obstaja niti ni obstajala v preteklosti, temveč je to le ideološki konstrukt. Tega zagovarjajo predvsem tako imenovani varuhi morale, ki trdijo, da s tem branijo univerzalne vrednote, čeprav gre seveda za specifične, konservativne, katoliške norme, predstavljene kot edine sprejemljive. "

Alenka Švab,
sociologinja

"Tradicionalna družina ne obstaja niti ni obstajala v preteklosti, temveč je to le ideološki konstrukt. Tega zagovarjajo predvsem tako imenovani varuhi morale, ki trdijo, da s tem branijo univerzalne vrednote, čeprav gre seveda za specifične, konservativne, katoliške norme, predstavljene kot edine sprejemljive. A jedrna družina v smislu zakonskega para z otroki ter specifično spolno delitvijo družinskih vlog in dela, kar naj bi »tradicionalna« družina bila, je zgodovinsko gledano modernega datuma. Nastala je sprva kot sodobna meščanska družina v 19. stoletju, prek katere se je oblikovalo sodobno pojmovanje zasebnosti, ki ga pred tem niso poznali. V predmodernem času ne moremo govoriti o jedrni družini – obstajali so drugi družinski tipi, denimo kmečka in aristokratska družina," je še poudarila Alenka Švab.