RUSOFOB Božič

 

Božiča seveda poznam že od leta 1993, ko se je po zvezah zaposlil v SV. Spremljal sem tudi njegovo kasnejšo "kimovsko" kariero. Ko se je indoktriniral na šolanju v Ameriki nisem bil več zaposlen v SV, ampak po temu, kakšne nebuloze in kretenizme je zjavljal v preteklosti, posebej pa zadnja leta, je res škoda, da je svetovalec v GŠ in kao "vojaški strokovnjak"?
Seveda sem tudi jaz kritičen do Ruskega napada na Ukrajino! Zaradi mene je lahko bil tudi izzvan.
Je pa Božič povsem nekritičen do tega, da gre pravzaprav za vojno Rusija - NATO, in da ne gre prav vse neumnosti (denimo madžarske drone nad Ukrajino?) pripisati Rusiji in Putinu!
_______________________
RTV:
Božič: Za kibernetskimi napadi in vpadi letalnikov v države EU-ja stoji Rusija

Generalmajor Dobran Božič je bil gost Odmevov

"Evropa na te nove grožnje ni pripravljena tako, kot bi si želeli, in verjamem, da gremo zdaj intenzivno proti okrepitvi obrambe pred droni," je v Odmevih glede vpadov letalnikov v zračni prostor EU-ja povedal generalmajor Dobran Božič.

 

Markeš: Gospodarska zbornica proti regulaciji, potem pa državo kliče na pomoč

Komentatorja Žerdin in Markeš od domače razprave o vrednosti dela do globalne arene, kjer odmevajo narcisoidni monologi in rožljajo brezpilotni letalniki.

https://www.delo.si/novice/slovenija/markes-gospodarska-zbornica-proti-regulaciji-potem-pa-drzavo-klice-na-pomoc

Na domačem političnem prizorišču je nedavno završalo ob predlogu vlade Roberta Goloba, da bi vsem zaposlenim, tudi v javnem sektorju, namenila božičnico. Poteza, ki jo je Janez Markeš v pogovoru z Alijem Žerdinom označil kot »meč z dvema reziloma«, je sprožila pričakovane odzive gospodarskih združenj.A kot poudarja Markeš, bistvo predloga presega zgolj finančno injekcijo pred prazniki. Po njegovem mnenju gre za ključen signal, »da je državljan nekaj vreden, da je človek nekaj vreden« v času, ko se rekordni dobički ne prerazporejajo k tistim, ki jih soustvarjajo, temveč se stekajo »izključno k lastnikom in v namere samega kapitala«.

Markeš je bil v pogovoru oster do odziva Gospodarske zbornice, ki po njegovem mnenju deluje po načelu »država, pojdi proč«, ko gre za regulacije, a kliče »država, pomagaj«, ko se sama znajde v težavah.

Vlada s to potezo, naj bo »mišljena iskreno ali je populistična«, po njegovem mnenju naslavlja tudi pozabljene stebre družbe – šolnike, zdravstvene in socialne delavce, ki so »vedno izpuščeni iz vseh debat o dobičkih« in obravnavani zgolj kot breme države.

Predlog tako ni le socialni ukrep, ampak dregljaj v osir prevladujoče miselnosti, kjer se v imenu abstraktnega gospodarstva pozablja na kakovost življenja. »V imenu ekonomizma smo praktično uničili naša življenja in naše družbeno življenje,« je bil kritičen Markeš.

Trumpov »telebanski nastop« in zaton multilateralizma

Medtem ko Slovenija razpravlja o vrednosti dela, je na drugi strani Atlantika ameriški predsednik Donald Trump na Generalni skupščini Združenih narodov uprizoril predstavo, ki jo je Markeš brez zadržkov označil za »telebanski nastop«.

Njegov govor, v katerem je zatrdil, da je »imel prav o vsem«, zanikal globalno segrevanje in serijsko žalil mednarodno skupnost, je bil po Markeševem mnenju prikaz »samovšečnosti, samozagledanosti« in »kulturne zaostalosti«. »To je sramota za Ameriko,« je dejal.

Ta nastop ni bil le eksces posameznika, temveč simbolični izraz zavračanja multilateralizma – temelja, na katerem so bili zgrajeni Združeni narodi.

Markeš izpostavlja, da je prav multilateralizem, za katerega se je zavzela tudi slovenska predsednica, edina pot naprej. To se po mnenju sogovornikov kaže tudi v vprašanju priznanja palestinske države, kjer je, kot je na CNN poudaril nekdanji francoski premier Dominique de Villepin, priznanje postalo pogoj, »da bi lahko mirovni proces sploh začeli«.

Trumpova Amerika se medtem osamlja in s podporo uničujoči politiki Izraela v Gazi izgublja moralni kompas. Svet si, kot ga vidi Markeš, ne more več privoščiti prihodnosti, ki bi temeljila na »dominaciji Združenih držav Amerike«, vsaj ne pod takšnim vodstvom.

Preizkušanje meja in ideološka zmeda

Napetosti pa se ne stopnjujejo le na diplomatskem parketu. Ruski brezpilotni letalniki, ki vstopajo v zračni prostor članic Nata, so po mnenju sogovornikov jasno »preizkušanje meja potrpežljivosti« zavezništva.

Na to je treba odločno odgovoriti, meni Markeš, in spomni na dogodek, ko je Turčija pod vodstvom Recepa Erdoğana preprosto sklatila rusko vojaško letalo in s tem končala provokacije.

Levi in desni razbojnik

Objavljam komentar , objavljen v Dnevniku, nad katerim bi se morali  zamisliti, predvsem zaradi Janševe politike! 

BOGDAN BIŠČAK, Dnevnik:

Ste že kdaj slišali za Melisso A. Hortman? Najbrž ne. No, gre za demokratsko poslanko v Minnesoti, ki jo je letos, skupaj z njenim možem, na njenem domu ubil Trumpov podpornik Vance L. Boelter. Kaj pa Heather Heyer, ste jo že kje zasledili? Verjetno tudi ne. Bila je levičarska aktivistka, ki jo je v terorističnem napadu z avtom ubil (in poškodoval še 35 prisotnih) James A. Fields. Beli supremacist in seveda Trumpov podpornik.

No, če že zanju niste slišali, ste pa zagotovo za Charlieja Kirka. Tistega Trumpovega ljubljenca in skrajno desničarskega aktivista, ki ga je pred kratkim ubil, tako vsaj vse kaže, neki Tyler Robinson. Zakaj za zgoraj omenjene nihče ne ve, za Charlieja Kirka pa? Ker sta šla zgoraj opisana atentata mimo nas kot obskurna novica iz ZDA, kjer se tako in tako medsebojno vsakodnevno pobijajo, po atentatu na Kirka je pa vse znorelo: politiki, mediji in internet. In tako so poskrbeli, da ga ne spregledamo.

Najbolj seveda v ZDA. Predvsem, jasno, oni na desni in skrajno desni. Trumpovi podporniki. Po njihovih reakcijah se zdi, da je državljanska vojna blizu. Skrajno desna aktivistka Laura Loomer poziva k nasilnemu maščevanju in objavlja imena tistih, ki menda proslavljajo Kirkovo smrt. Elon Musk je zapisal, da je levica stranka umorov, in dodal, da če levičarji nočejo oditi, njim ne ostane drugega kot boj ali smrt. Slavni MAGA-vojščak Bannon bi izvedel množične aretacije in požgal univerze. Trump pa je k vsesplošni norosti na desni prispeval oceno, da je za vse kriva skrajno leva retorika in da bo preganjal vse, za katere verjame, da so prispevali k temu umoru.

Ampak niso znoreli le desničarji v ZDA, pokrov je odneslo tudi skrajnim desničarjem v Sloveniji. Sektin mladinski pogon, ki ob množičnem pobijanju palestinskih otrok ne trene z očesom, je organiziral prižiganje svečk pred ameriškim veleposlaništvom. Ker je bil Kirk borec za svobodo govora, so pojasnili. Nekdanji minister Žiga Turk je zadevo »poslovenil« z ugotovitvijo, da če bi bil Kirk janšist, bi bila krogla v njegov vrat neposredna posledica nabijanja gesla Smrt janšizmu. In se zgražal, ker so Kirka v medijih označili za skrajnega desničarja. Šef sekte Janša pa se je pridružil ameriškim desničarjem pri ustvarjanju vzdušja državljanske vojne in delil zapis neke Jennifer na X, ki je naštela nekaj desničarskih ikon in se vprašala, kdo bo umorjen naslednji.

Vse to histerično norenje nam želi vbiti v glavo dvoje: Kirka so ubili, ker je zagovarjal konservativne vrednote in svobodo govora. Ubili pa so ga skrajni levičarji, ki so itak nagnjeni k ubijanju svojih ideoloških nasprotnikov. Pa si poglejmo, kako je s tem v resnici.

Kirk se je proslavil z nekaj skrajno skrajnimi stališči. Denimo tistim, da bi morali homoseksualce kamenjati do smrti. Ali da bi levičarjem morali prepovedati, da se preselijo v rdeče (to je republikanske) države. Ali tistim, da je bil Civil Rights Act (zakon, ki je prepovedal diskriminacijo črncev na javnih prostorih) velika napaka. In tistim, da črnke nimajo dovolj možganske kapacitete, da bi jih jemali resno, in morajo zato, da bi jih jemali resno, ukrasti delovna mesta belkam. Pa še onim, da bi morali ukiniti versko svobodo. Bilo bi zanimivo slišati Žigo Turka, kako pojasnjuje, da so to običajna in ne skrajno desna stališča. In njega ter ostale žalujoče vprašati, ali vedo, kako bi Kirk homoseksualcem, ki bi jih kamenjal do smrti, zagotovil svobodo govora – pred kamenjanjem ali po njem. Pa ali bi, ko bi ukinil svobodo veroizpovedi, nekristjanom dovolil z besedo širiti svoja prepričanja. In ali bi levičarjem dopustil svobodo govora le v modrih (to je demokratskih) državah ali tudi v rdečih, kamor bi jim sicer prepovedal preseliti se. Vprašanja so seveda retorična: Kirk je bil skrajni desničar in svoboda govora je zanj le orodje za neomejeno in nekaznovano izražanje sovraštva do levičarjev, muslimanov, črncev, LGBT-skupnosti …

Cilj te desničarske, vsem dejstvom odvezane histerije je legitimirati rasistični, homofobni, antimuslimanski in antilevičarski sovražni govor, s tem pa poglabljanje kulturnega boja in ustvarjanje kaosa, ki kliče po avtoritarnih voditeljih in represiji.

Kako pa je kaj z levičarskim nagnjenjem k umorom ideoloških nasprotnikov? Po podatkih proizraelske Anti Defamation League, ki poleg podatkov o antisemitskih incidentih objavlja tudi podatke o politično in ideološko motiviranih umorih, je bilo v letu 2024 v ZDA takih umorov 13. Vseh 13 so zagrešili desni ekstremisti. V zadnjih desetih letih pa so desni ekstremisti izvedli 75–85 odstotkov vseh politično motiviranih umorov, islamski ekstremisti 10–15 odstotkov, levi ekstremisti pa le 1–2 odstotka. Še slabše (slabše za naše in ameriške teoretike o levičarskem nasilju) se zadeva izteče, če vzamemo desetletje 2013–2022. Desni ekstremisti so v tej dekadi zagrešili 94 odstotkov vseh smrtnih žrtev zaradi političnega nasilja. Desni razbojnik je torej, v nasprotju s tisto zgodbo iz Biblije, bistveno hujši od levega.

Cilj te desničarske, vsem dejstvom odvezane histerije je legitimirati rasistični, homofobni, antimuslimanski in antilevičarski sovražni govor, s tem pa poglabljanje kulturnega boja in ustvarjanje kaosa, ki kliče po avtoritarnih voditeljih in represiji. Tako Trumpovi borci za »svobodo govora« že odpuščajo vojake, šolnike in novinarje, ki so izrekli kaj kritičnega na račun Kirka, mediji pa zaradi grožnje zvezne komisije za komunikacije o odvzemu licence ukinjajo Trumpu nepriljubljene oddaje. V Sloveniji pa razni sektini borci za »svobodo govora« napovedujejo zbiranje podatkov o osebah, ki si drznejo izraziti kaj negativnega o Kirku, da bi te podatke posredovali zunanjemu ministrstvu ZDA zaradi prepovedi vstopa v državo.

Za zaključek še opozorilo: čez dobrih šest mesecev se bomo v Sloveniji na volitvah odločali, ali tem represivnim manipulatorjem, ki nastopajo pod krinko svobode govora, omogočiti sestavo vlade.

Volitve 2026

 

V MLADINI:

Grega Repovž

Nobenega dvoma ni: leta 2026 Slovenijo čaka močan obrat v desno. Dejstvo namreč je, da ima Slovenija v tem trenutku tri desnopopulistične stranke, ki bodo brez dvoma prišle v državni zbor: prva je SDS, kot najbolj skrajna, druga je Nova Slovenija, ki gradi na enakem populizmu, a ga zavija v domnevno podjetniški plašč, tretja stranka te istosti pa so Logarjevi Demokrati, ki danes svoja dejanska stališča skriva za nasmehi. Ta stranka je zdaj razkrinkana, je laboratorijsko natančno izdelan satelit SDS, ravno ta teden je vodenje njene velenjske podružnice prevzela ena najzvestejših podpornic Janeza Janše, ki se mu nikoli ni odrekla. Dvomov o tem, ali gre res za skupen projekt Janše in Logarja, ni bilo več že ob razkritju, kako natančno so iz stranke Konkretno preselili kadre v SDS, denar pa pustili Demokratom.

Poudarek pa je drugje: Slovenija v nasprotju z drugimi zahodnoevropskimi državami, a hkrati podobno kot vse ostale vzhodnoevropske države, ne premore zmerne konservativne stranke. Kar je desno od sredine, ima v Sloveniji enaka stališča, kot jih imajo skrajno desne stranke na evropskem zahodu.

Stvari niso tako preproste niti na domnevni levi. Ekonomsko ima namreč Slovenija kljub vsemu dve konservativni politični stranki: Gibanje Svoboda in Socialdemokrate. Če bi ti dve po dejanjih na področju ekonomske politike primerjali z nemškimi političnimi strankami, sta obe najbližje krščanskim demokratom – kar se je izkazalo pri obdavčitvi premoženja, ki ga je dejansko zrušil kar sam finančni minister Svobode, in tudi pri urejanju nepremičninskega trga. Edina stranka, ki dejansko goji leva stališča in prepričanja, hkrati pa to izvaja tudi politično v vladi, je Levica. Zakaj vse to navajamo oziroma ponavljamo? Da bi pokazali, da je slovenska politika že v izhodišču veliko bolj desna, kot se zdi iz javnih opredelitev. Tam, kjer bi morale biti v normalni državi konservativne stranke, so v Sloveniji tri skrajno desne stranke, tisti, ki se opredeljujejo za levosredinske, so dejansko konservativni. A navkljub povedanemu že danes vemo, da se bo Slovenija na naslednjih volitvah premaknila še bolj v desno, saj bo populistični trojček brez dvoma dosegel močan rezultat. To so pokazale že evropske volitve in tudi referendum o izjemnih pokojninah. Desno volilno telo je po dobrih treh letih vlade Roberta Goloba izredno angažirano, sredinsko in levo telo pa dezorientirano, jezno, razočarano. Zadnja raziskava agencije Ninamedia, ki je bila objavljena ta teden v Dnevniku, je pokazala, da bi SDS, Demokrati in Nova Slovenija zbrali za desetino glasov več kot pa Gibanje Svoboda, Socialdemokrati, Stranka Vladimirja Prebiliča in Levica skupaj.

To pa ne pomeni, da so stvari že jasne in da Slovenijo čaka desna koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Kar tretjina volivcev se že dve leti ne želi izreči o svojih volilnih preferencah. Je to skriti adut levega pola? Ni. Del teh volivcev bo tudi na dan volitev ostal neopredeljen in doma, večina pa bo sledila tistemu, ki bo zbujal več simpatij v sami volilni tekmi. Prav s simpatičnostjo imata največ težav predsednika največjih strank, Janša in Golob, Logar je zalogo domnevne svežine že precej porabil, Hanu in Vrtovcu na tej točki vedno zmanjka, Prebilič morda lahko preseneti, Asta Vrečko in Luka Mesec pa bosta težko obdržala že sedanje odstotke, saj so volivci Levice razcepljeni, ker so od svoje stranke v vladi pričakovali večjo radikalnost (čeprav je Levica dejansko izpeljala zelo radikalne socialne projekte).

A dejansko so tisti, ki so zamudili priložnost, da prevzamejo pobudo, Socialdemokrati. S šibitvijo Gibanja Svoboda se jim je odpiral prostor, ki bi ga s spretnim in politično razgledanim predsednikom zlahka zasedli – a so z izvolitvijo Matjaža Hana to priložnost zapravili. Po fiasku z obvodnim financiranjem stranke (naj na tem mestu še enkrat opozorimo na dvojne vatle medijev, ki so SD razcefrali, NSi pa gledajo skozi prste) so Socialdemokrati imeli idealno priložnost, da zasedejo prostor na levi. Ne z Milanom Brglezom, ampak z novim svežim imenom dejanskih socialdemokratskih prepričanj. Res pa se to vidi šele zdaj. Takrat se je zdelo, da gre stranki za preživetje.

In vendar bi morali ta razmislek v SD in tudi Levici opraviti temeljiteje, kot so ga. Volivci so voljni – in želijo si novih obrazov, nove govorice. Že Prebilič in Logar sta dokaz tega, pa čeprav ni nobeden od njiju res nov obraz. Gibanje Svoboda gre seveda lahko na volitve le s tem predsednikom, a obe drugi koalicijski stranki bi z novimi imeni na vrhu resno posegli v predvolilno tekmo. Levica se tega problema sicer loteva, po zgledu nemških strank uvaja dva voditelja, v politično torišče vrača Mesca. A če bi se v teh dveh strankah upali biti radikalni, bi lahko s tem popolnoma obrnili tok volitev in morda tudi prihodnost Slovenije. Janša na oblasti v teh mednarodnih razmerah, ko nikogar več ne zanima vladavina prava, pomeni nič drugega kot izredne razmere. Veliko hujše izredne razmere od tistih med letoma 2020 in 2022.